petek, 29. december 2017

Bozic na plazi in v kratkih rokavih 2017

Draga Slovenija!

Po dolgem casu se vam spet oglasam, hvalezna za te mesece in vaso navezo. Vlecem za rokav Milino, da me navdahne in mi da, da na kratko povzamem vse to, kar nam je bilo podarjeno s potlaceno in zvrhano mero. (Tri vrstice dolg stavek!!! Kak luksuz: v kastellanu bi bilo to nemogoce razumeti.)

Ja, stiri dni po Bozicu: smo v kratkih rokavih, na Swisshotelu so bozicni okraski s snezinkami in snezaki, jemo panetone in pijemo kakavove napitke in prepevamo: "Bozic, Bozic, v snegu in na pesku, Bozic, Bozic, na zemlji in v morju." Poma nimate, kako zelo je to res.

Srce prekipeva od vsega....
Raje vam pokazem kako fotko,
boste lazje razumeli kako se dol v meni lomijo mentalne kategorije:

Dosti smo bile na misijonu; biti z njimi, biti del njihovega zivljenja in pustiti se dotakniti od skrajnih situacij obrne perspektivo. 

Konec novembra smo slavili prvo sveto obhajilo. Starsi so se vzeli skupaj in zrihtali zadevo. Uzitek!
Naslednjo nedeljo smo trepetajoc pripravljale za maso. Se mi je zdelo nevzdrzno pomislit, da ne bodo prisli nazaj. In ko se je kapela napolnila z druzinami prvoobhajance, se nam je smejalo in smejalo in smejalo od srece. Bog je VELIK!

12 decembra smo slavili praznik Guadalupske Gospe. En mesec se je mala skupinica poboznih zena vsak vecer dobivala na roznem vencu, ob svecah, s prosnjami in zahvalami. Ko smo bile tam, smo se jim tudi me pridruzile, obdane z oblakom zvestega drobizka in mladine. Se mi je malce kadilo od ponosa, ko sem gledala naso Gospo, ceprav, ce sem iskrena: ona je, ki privablja. Neverjetno, kako zelo jo imajo radi! Kapela je pokala po sivih od okraskov in roz, obcestvo je prepevalo s polnimi pljuci in ko smo na koncu mase zaslisali "Mama Juanita" nam je slo kar na jok: Mariachis (mehikanska glasbena skupina) ji je z zanosom prepevala skoraj celo uro. Poboznost na malo drugacen nacin kot smo navajeni na Sveti gori, a vseeno precudovito:



  


Na drugem koncu Lime smo s sestrami iz Svete Ursule, z bivsimi ucenkami in prijatelji pripravljali bozicne radosti za 800 otrok. Ja, norost, gledano po clovesko. A po Jozefovo, slavje! Sem Ga spet gledala, Mu dopovedovala, da On zmore in da do sedaj ni nikoli odpovedal. V resnici sem vse to 'grizenje nohtov' rabila jaz zaradi piskave vere. Njemu je bila zadeva keks. Vsi, ki smo bili pritegnjeni k Projektu smo se samo cudili!!!




Na Jezusov prihod smo se pripravljale kar na prakticno: sle smo v Canevaro, dom za ostarele (ki je v resnici mesto v malem), k ljudem, ki so v januarskih poplavah izgubili dom, k otrokom, ki so zlorabljeni. Bolecina, strah in osamljenost. Kako zelo postaja Betlehem konkreten in ziv...

In koncno bozicna noc:
na misijonu, brez elektrike, z drobnimi iskrami veselja, da je On-z-nami, Emanuel, heroj, ki nas ZARES misli resit: nas je ZE resil in nas bo SE resil iz teme, indiferentnosti in vse-gre-dol-obcutka... iz mednarodne politicne nestabilnosti, globalne ekonomske slepe ulice, nihilisticnega brez-smisla in krivicnih struktur, revscine, trgovine z ljudmi in iz odvisnosti, iz demonske posedenosti in samomorilskih peklov. Vsa ta tema ne more zakriti LUCI, ki se je vzgala v srediscu nase velike druzine clovestva. In cudno, bolj ko se me dotakne bolecina nasih ljudi, globlje prodre Beseda, bolj zivo preobraza Evangelij moje situacije in flesi Kraljestva se podaljsujejo... me preklapljajo. Ne znam povedat. 
Ja, Bozic ni romantika, lucke in udobje. Bozic je ljubezen, ki zmaga bolecino tragedije. Bozic je moc odnosa, ki se ob preizkusnji ne zlomi. Bozic je cudez resitve tam, kjer ni izhoda. In vse to je mogoce samo, ko v clovesko vstopi Bog, :-) Bozic je GOSPOD JEZUS. Zato moje voscilo:
   


Ups, 
me je zaneslo. Se opravicujem.
Ste vsi 'priklopljeni' na duhovne polnilce
za leto 2018.
Za naju z Jezusom bo to posebno leto:
bova praznovala srebrno poroko!
Prosim, 
izprosite z mano milost, 
da bo ob tej priloznosti On bolj poznan, bolj ljubljen
in bolj pripuscen v zivljenja vseh nas.
Molite, da bi Troedini stokratno povrnil mojim urskam in moji familiji ljubezen, s katero me obdajajo vseh teh 25 let! In se veselite z mano: krona je ze 'zrihtana', :-)
Lupcka vsem
in srecno v 2018!!!

Ni komentarjev:

KONEC PERUJA: 2008 - 2019

Dober vecer, draga Slovenija! Imam se 1/2 ure do odhoda taksija na letalisce. Kovcki s hrano in zdravili so nared, sestre so se razkropile...